Mladim znanstvenikom smo za njihove raziskovalne dosežke podelili že več kot 3000 Krkinih nagrad
Mladim raziskovalcem smo v petek, 21. oktobra podelili Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta jih na slovesnosti izročila 31 mladim raziskovalcem, med njimi jih je 5 prejelo veliko Krkino nagrado za raziskovalno nalogo. Ker so bile naloge, prispele na razpis, zelo kakovostne, so študentom podelili tudi 35 posebnih pohval za raziskovalno nalogo in 35 Krkinih priznanj. Med nagrajenci je 20 doktorjev znanosti. Prejemniki velike Krkine nagrade so rezultate svojega raziskovalnega dela predstavili na simpoziju, ki je potekal pred podelitvijo Krkinih nagrad.
qz4FLughsGY
Pomen Krkinih nagrad
V Krki se že od nekdaj zavedamo, da stremljenje k znanju in raziskovanje podjetju prinašata napredek. Tudi zaradi Krkinih nagrad in sodelovanja z vrhunskimi ustanovami imamo danes v Krki izkušene, dinamične in inovativne strokovnjake z različnih znanstvenih področij.
Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič je ob tej priložnosti izpostavil: »Krkine nagrade že 52 let rastejo skupaj s Krko, se spreminjajo in prilagajajo družbenemu razvoju. Kar je najpomembnejše, prispevajo k usmerjanju mladih v raziskovanje, kritično razmišljanje, zavzeto učenje, timsko delo in ne nazadnje tudi v podjetnost.«
Glavni namen Krkinih nagrad je spodbujanje raziskovalnega dela med dijaki in študenti. S Skladom Krkinih nagrad tako že od leta 1971 tlakujemo pot mladih raziskovalcev k novim znanstvenim dosežkom. Doslej je Krkino nagrado prejelo že 3044 mladih raziskovalcev.
V spremljajočem zborniku letošnjih Krkinih nagrad je dr. Aleš Rotar, član uprave in predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad izpostavil: »V času neprestanih sprememb v družbi in svetu je malo stalnic. Ena od njih pa gotovo ostaja: znanje. Letošnje Krkine nagrade nas ponovno utrjujejo v prepričanju, da smo na pravi poti. Vse naloge, posebej pa nagrajene, dokazujejo, da je za uspešno raziskavo potrebno združiti odličnost s pronicljivostjo in vztrajnostjo.«
Kakovost raziskovalnih del na visoki ravni
Odziv na razpis za 52. Krkine nagrade je tudi letos izpolnil pričakovanja Znanstvenega odbora Sveta Krkinih nagrad. Tematika nalog je v zadnjih letih povezana s panogami, kot so farmacija, kemija, medicina, biotehnologija in druge sorodne vede.
Kakovost in znanstvena vrednost prijavljenih nalog sta na visoki ravni. To kaže, da lahko mladi raziskovalci dosežejo izjemne rezultate. Pri tem imajo veliko vlogo mentorji, ki mladim pomagajo kritično in objektivno ovrednotiti tako lastne kot tudi tuje znanstvene rezultate.
Za mlade znanstvenike so Krkine nagrade dodatna priložnost, ki jim pomaga, da jih v podjetjih in znanstvenih institucijah prepoznajo in jim omogočijo razvoj v odlične strokovnjake, ki bodo s svojim delom uspeli v gospodarstvu ali v znanstveno raziskovalnih ter izobraževalnih ustanovah.
Prejemniki velike Krkine nagrade za raziskovalno delo
dr. Maja Bjelošević Žiberna, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica: izr. prof. dr. Pegi Ahlin Grabnar
Majo Bjelošević Žiberna je med študijem na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani znanost tako pritegnila, da je nadaljevala z magistrskim študijem industrijske farmacije. Po dobrem letu dela na Katedri za farmacevtsko tehnologijo, kjer je tudi zaposlena, se je vpisala v doktorski študijski program Biomedicina, smer farmacija. Njeno raziskovanje je usmerjeno v razvoj in vrednotenje formulacij z biološkimi zdravilnimi učinkovinami.
dr. Ana Dolšak, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorja: izr. prof. dr. Matej Sova, izr. prof. dr. Urban Švajger
Ana Dolšak se je že med študijem na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani vključila v raziskovalno delo na Katedri za farmacevtsko kemijo. Tu je kot mlada raziskovalka nadaljevala doktorski študij na področju biomedicine, smer farmacija, danes pa je na katedri zaposlena kot raziskovalka. Deluje na področju farmacevtske kemije, kjer se ukvarja z razvojem imunomodulatorjev, spojin, ki so sposobne uravnavati delovanje imunskega sistema.
dr. Anja Kristl, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor: prof. dr. Matevž Pompe
Anja Kristl je kot zlata maturantka svoje zanimanje za naravoslovje uresničila s študijem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Kasneje se je na Katedri za analizno kemijo zaposlila kot asistentka in hkrati vpisala doktorski študij kemijskih znanosti. V raziskovalnem delu je predstavila nov način zadrževanja makromolekul na različnih kolonah/sorbentih s pomočjo spremembe tlaka. Razvita metoda pa je uporabna tako za nadzor kakovosti surovin kot končnih formulacij. Ta čas je zaposlena kot vodja toksikološkega laboratorija na Inštitutu za sodno medicino na Medicinski fakulteti.
dr. Nejc Petek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor: prof. dr. Bogdan Štefane
Nejca Petka je že kot dijaka pritegnila organska kemija, ki se ji je poglobljeno posvetil na študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Na katedri za organsko kemijo je zaključil diplomsko, magistrsko in doktorsko delo. Mladi raziskovalec se je v okviru doktorskega dela prvič podal na področje fotokemije, v prihodnje pa ne izključuje koraka proti kakšni drugi veji kemije.
dr. Tina Vida Plavec, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorja: izr. prof. dr. Aleš Berlec, prof. dr. Borut Štrukelj
Tino Vido Plavec je v zadnjem letniku študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani navdušilo hitro razvijajoče se področje biotehnologije. Magistrski študij je nadgradila z doktorskim študijem biomedicine, smer farmacija, na Odseku za biotehnologijo v okviru Instituta Jožef Stefan, kjer je danes zaposlena kot raziskovalka. Ob raziskovalnem delu se kot asistentka na Fakulteti za farmacijo posveča tudi pedagoškemu delu.
